Filmski kotiček, 30. april 2020 ― aka The Traitor Pierfrancesco Favino in Il traditore (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Izdajalec Drugi naslovi: The Traitor Država: Italija, Francija Jezik: italijanščina, portugalščina Leto: 2019 Dolžina: 153',  Imdb Žanri: biografija, krimi, drama Režija: Marco Bellocchio Scenarij: Marco Bellocchio, Valia Santella, Ludovica Rampoldi Igrajo: Pierfrancesco Favino, Luigi Lo Cascio, Fausto Russo Alesi, Maria Fernanda Cândido, Fabrizio Ferracane Izdajalec (Il Traditore) je zgodba o prvem mafijskem "žvižgaču" Tommasu Buscetti (igra ga odlični Pierfrancesco Favino), vidnemu članu Cosa Nostre, ki je prekršil znamenito omerto (mafijski zakon molka). Po njegovih pričevanjih je za zapahi (posredno ali neposredno) končalo skoraj 400 ljudi, saj je Buscetta bil v mafijski hierarhiji tako visoko pozicioniran, da so z njegovo pomočjo za rešetke spravil tudi dotlej nedotakljive šefe mafijskih družin.  V zgodbo vstopimo nekje na začetku 80-ih let. Na nekem praznovanju se zberejo vsi pomembnejši člani sicilijanske mafije, med njimi tudi Buscetti, ki skupaj določijo nova pravila igre in principe, po kateri bojo družine med seboj razdelile distribucijo drog. Skupinska fotografija je priložnost za seznanitev z vsemi pomembnejšimi igralci v tej zgodbi in, kot se kasneje izkaže, uvod v novo krvavo vojno za ozemlje in kontrolo nad prodajo mamil. Buscetti je, zdi se, začutil prihajajočo nevihto, saj je vse tesnejše sodelavce že na omenjeni zabavi seznanil s svojo selitvijo v Brazilijo (domovino njegove aktualne, tretje žene). Zdi se, da ga huda zasvojenost njegovega zdaj že odraslega sina iz prvega zakona sili v razmislek o prevladujoči dejavnosti organizacije, kateri pripada. Nedolgo po odhodu v Brazilijo se začne krvavi boj za prevlado na ulicah italijanskih mest, med žrtvami so številni člani Buscettijeve družine. Kmalu postane jasno, da se Tommaso tudi z umikom na drugo celino ne more izključiti iz dogajanj v domovini – na njegova vrata potrka brazilska policija, n

Kriterij.si, 30. april 2020 ― Javno dobro Post-koronsko gledališče II Urednik Thu, 04/30/2020 - 18:53 Javno dobro V čem je smisel javnega? Skupnega? Na neki zelo temeljni ravni to razume prav vsak med nami. Razumemo, da če igračo stiskaš v pest, se z njo ne moreta igrati dva. Razumemo, da nam cesta do konca parcele čisto nič ne pomaga, če ne pelje še vsaj do soseda. Te dni krepko razumemo, da bi se šolanje doma za marsikatere od naših otrok kaj klavrno končalo. In nenadoma zelo zelo dobro vemo, zakaj morajo biti naši zdravstveni domovi, naše bolnice, naše zdravstvo – naši. Skupni. Javni. Na svojo veliko srečo živimo v enem od redkih obdobij in na enem redkih krajev v človeški zgodovini, kjer je našega kar precej. Evropske vrednote, vsaj tiste ne-višegrajske, nas zavezujejo k javnemu zdravstvu in šolstvu, javni infrastrukturi in socialnemu varstvu. A civilizacija, kot jo poznamo, je krhka, kompleksna tvorba. V krizah, tudi v tej, se vzbudijo primitivnejša, bolj osnovna čustva in motivi. The lizard brain. Prikažejo se kremplji in zobje. Hissss. Ssssssik! Grrrr! In krogi našega in skupnega se začnejo ožiti. Najprej nas je strah temnih tujcev, in jih preženemo, potem sumničavo gledamo že sosede tri hiše stran, na koncu pa od daleč opazujemo druge otroke pri igri in v ročicah stiskamo svojo kocko. Kaj, če nam jo ukradejo! Preštevati začnemo konzerve fižola in pelatov v špajzi. In novce v nogavici. In nenadoma se zavemo, da gre nekaj teh novcev tudi za skupno dobro. Za ceste še OK (do trgovine je treba), pa zdravnice moramo tudi plačati (čeprav dobijo preveč). Ampak RTV!?! In tisti, kaj so že, kulturniki?!?!?!?? Fej in fuj. Dvignejo se glasovi, glasovi tistih otrok, ki se niso nikoli naučili lepo igrati z vrstniki. Da tega nihče ne potrebuje. Da stran mečemo denar. Da njih ni nihče nič vprašal. Da naj grejo delat, jebemti. Bojim se, da oblast in moč privlačita prav take otroke. In da se v krizi začnejo zelo dobro počutiti, ker kar naenkrat večina ljudi na svet gleda skoz

Filmski kotiček, 29. april 2020 ― Marshall Napier & Kahukura Retimana in Bellbird (2019), Foto: NZIFF Slo naslov: -  Država: Nova Zelandija Jezik: angleščina Leto: 2019 Dolžina: 96',  Imdb Žanri: drama Režija: Hamish Bennett Scenarij: Hamish Bennett  Igrajo: Marshall Napier, Annie Whittle, Cohen Holloway, Rachel House, Stephen Tamarapa, Kahukura Retimana  Glede na število objavljenih kritik in ocen na največjem filmskem portalu je novozelandski Bellbird filmček, ki bo dokaj neopaženo šel mimo. Kar je škoda, saj celovečerni prvenec Hamisha Bennetta film, ki nadpovprečno dobro slika prizore iz življenj običajnih ljudi. Zgodba je postavljena v režiserjev domači kraj, ruralno območje na severu Nove Zelandije, kjer svoje dni na njuni prostrani farmi preživljata Ross in Beth. A ko Beth nenadoma umre, se Ross znajde pred velikim izzivom. Tudi sam v letih, ko je človek prestar za nove začetke in premlad, da bi se predal, redkobesedni, vase zaprt moški, ne najde pravega načina za komunikacijo z okolico. Nič nenavadna, saj pokojna žena ni bila zgolj njegova ljubezen in življenjska sopotnica, ampak tudi svojevrsten most med njim in ostalimi svetom. Podobno zadržan in redkobeseden je tudi sin edinec Bruce, od katerega oče pričakuje, da počasi stopi naprej in prevzame vodenje farme. Toda Bruce, ki mu od nekdaj ni dišalo delo na farmi, je zadovoljen s svojo službo na lokalnem odlagališču kosovnih odpadkov. Čeprav živita eden ob drugemu je farma dovolj velika, da se drug drugemu uspešno izogibata in vedno znova prelagata pogovor o prihodnosti.  Na srečo se njuna življenja prepletata z življenji drugih ljudi. Kozmične sile tako v njuno zaprto, s pomanjkanjem komunikacije obremenjeno vesolje prinesejo Marlyja, lokalnega fanta, ki s pristno otroško radovednostjo opazuje delo na farmi in je pri teh opravkih pripravljen pomagati. Potem je tu še Connie (igra jo Rachel House, stalnica v filmih Taike Waititija), šefinja omenjenega odlagališča, ki se odlično razume z Bruceom, ter simpatični veterina

Filmski kotiček, 27. april 2020 ― aka An Officer and a Spy  Jean Dujardin in J'accuse (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Obtožujem! Drugi naslovi: An Officer and a Spy   Država: Francija, Italija Jezik: francoščina Leto: 2019 Dolžina: 132',  Imdb Žanri: drama. zgodovinski, triler Režija: Roman Polanski Scenarij: Roman Polanski, Robert Harris Igrajo: Jean Dujardin, Louis Garrel, Emmanuelle Seigner, Grégory Gadebois Otvoritveni prizor zgodovinske drame Obtožujem!, v katerem častnika francoske vojske Alfreda Dreyfusa (Louis Garrel), po obsodbi za veleizdajo, onečastijo pred celotno garnizijo, spominja na neke vrste inavguracijo. Vse skupaj je orkestrirano kot skrbno načrtovana slovesnost, katere namen je povečati nelagodje "slavljenca." Zgodba postavljena na konec 19. stoletja v fokus postavlja t.i. Dreyfusovo afero, sproženo s krivično obsodbo vojaškega sodišča, ki je na dosmrtno ječo na Hudičevem otoku obsodilo mladega časnika židovskega veroizpovedi. Ravno to dejstvo je imelo še kako pomembno vlogo pri njegovi obsodbi in je pripeljalo do objave odmevnega pisma z naslovom Obtožujem! (od tam naslov), ki ga je takrat v pomembnem pariškem časopisu objavil ugledni pisatelj Émile Zola.  Priča onečaščenja je bil tudi Georges Picquart, eden ključnih mož preiskave zoper Dreyfusa, ki je kasneje povišan v podpolkovnika in nagrajen s položajem vodje vojaške obveščevalne službe. Ravno Picquart je po prevzemu tega pomembnega položaja in vpogledu v vse relevantne informacije izrazil dvom o Dreyfusovi krivdi in nato sprožil dolgo in z mnogimi ovirami posejano preiskavo, ki so jo na vsak način želeli ustaviti ljudje iz samega vojaškega vrha. Obtožujem! je zelo solidna zgodovinska drama z elementi trilerja, ki v očeh mnogih vendarle ima eno zelo pomembno pomanjkljivost. Namreč, film je po odmevni knjižni predlogi angleškega romanopisca Roberta Harrisa posnel Roman Polanski. Prepričan sem, da bi odzivi na film na splošno bili prijaznejši, če bi naslovno zgodbo podpisal režiser z manj kontrover

Filmski kotiček, 24. april 2020 ― Natalia Berezhnaya & Luc Bigé in DAU Natasha, Photo: Phenomen Film Slovenski naslov: - Država: Rusija, Ukrajina, Nemčija Jezik: ruščina Leto: 2020 Žanri: drama Dolžina: 145',  Imdb Režija: Ilya Khrzhanovskiy, Jekaterina Oertel Scenarij: Ilya Khrzhanovskiy, Jekaterina Oertel Igrajo: Natalia Berezhnaya, Olga Shkabarnya, Vladimir Azhippo, Alexei Blinov, Luc Bigé Berlinski filmski festival je zaenkrat edini uspešno izpeljan festival A kategorije letos. V maju tako ne bo festivala v Cannesu, ki je predstavljen, videli bomo, kaj se bo zgodilo z Benetkami. Ameriški Sundance in Berlinale sta zaenkrat edina ponudila prve vrhunce tekočega leta in videli bomo, kdaj lahko  pričakujemo ostale pomembne premiere, saj veliki festivali vsako leto prispevajo največji delež kakovostne produkcije. DAU.Natasha je v Berlinu bil eden izmed filmov v glavni tekmovalni konkurenci, ki je prejel tudi eno izmed pomembnejših nagrad in sicer srebrnega medveda za izjemen umetniški dosežek, ki je pristal v rokah nemškega direktorja fotografije Jürgena Jürgesa. Režiser in idejni oče projekta je ruski režiser Ilja Kržanovski, ki je naslovno zgodbo so-režiral s sonarodnjakinjo Jekaterino Oertel, obenem pa je potrebno poudariti da je DAU. Nataša del večjega DAU. projekta, h katerem sodi še 13 celovečercev, tv serije, dokumentarci... Ja, prav ste prebrali, saj je DAU eden najbolj ambicioznih projektov v filmski zgodovini – po skoraj 15-letih imamo priložnost videti prve rezultate dolgoletnega projekta, pri katerem je po nekaterih podatkih na avdicijah za različne vloge sodelovalo več kot 300 000 ljudi, skozi to sito pa je prišlo približno 400 igralcev in kakih 10 000 statistov. Vsi filmi so posneti na za to priložnost zgrajenih snemalnih prizoriščih v Ukrajini, ki naj bi bili replika sovjetskega znanstveno-raziskovalnega inštituta lociranega nekje v okolici Moskve.  Prvotna ideja ustvarjalcev je bila posneti biografijo ruskega fizika in dobitnika Nobelove nagrade Leva Landauja

Filmski kotiček, 23. april 2020 ― Rob Morgan in Annie Silverstein’s Bull (2019) Slovenski naslov: Bik Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: drama Dolžina: 105',  Imdb  Režija: Annie Silverstein Scenarij: Annie Silverstein, Johnny McAllister  Igrajo: Rob Morgan, Amber Havard, Yolonda Ross, Steven Boyd, Sara Albright, Troy Hogan  Bik, celovečerni prvenec ameriške režiserke Annie Silverstein, je še ena filmska zgodba postavljena na margine ameriške družbe, med "white trash" populacijo in njihove temnopolte sotrpine. Rodea in jezdenja bikov običajno ne povezujemo z Afroameričani in Bik je zgodba, ki v tem smislu razširja obzorja in nas poučuje, da na tam doli na ameriškem jugu svoj prispevek k nadaljevanju tradicije prispevajo tudi temnopolti jezdeci. Abe (Rob Morgan) je eden teh jezdecev, osamljeni kavboj s kopico zdravstvenih težav, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da so njegovi najboljši dnevi mimo.  Konec kariere je nedvomno blizu, toda Abe še vedno zavrača misel, da bi se preživljal s kakršnimkoli drugim delom. Na drugi strani imamo njegovo mlado sosedo, problematično štirinajstletnico Kris (Amber Havard), ki  v slabi družbi hodi po materinih stopinjah (za materino prevzgojo trenutno skrbijo uslužbenci enega izmed državnih zaporov). Ko Kris skupaj s prijatelji vdre v Abovo hišo, tam naredi cel direndaj in jo ta ujame na delu, zdi se, da je dom za mladoletne prestopnike prestopnike njena naslednja destinacija. Toda Abe se zavoljo dobrososedskih odnosov in sočustvovanja z njeno zaskrbljeno babico odloči, da odstopi od kazenskega pregona. A pod enim pogojem: punca mora počistiti hišo in popraviti škodo, ki jo je naredila.   Annie Silverstein se je kot bivša socialna delavka z dolgoletnimi izkušnjami na področju mladoletne delinkvence in odraščanja v problematičnih razmerah gotovo pogosto srečevala s podobnimi zgodbami in eno takšnih je ovekovečila v svoji prvi dolgometraži. Njena glavna junakinja brez prave starševske figure (očeta ne pozna, mati je zaporu) dej